Težava pri uživanju diete z visoko vsebnostjo pšenice in žit je v tem, da iz drugih živil iztisnejo kalorije in hranila, ne da bi jih v celoti nadomestili. Hranila v mletih/predelanih zrnih imajo nizko biološko uporabnost, kar pomeni, da jih telo ne more dostopati in jih absorbirati. Tudi nerafinirana zrna so omejena s toksini, ki jih rastlina proizvaja, da bi se ubranila pred plenilci.
Rastline so opremljene s protihranili, imenovanimi gluten, lektini in fitati. Nekatere živali lahko prenesejo toksine, ljudje pa ne. Gluten seveda povzroča simptome, povezane z intoleranco, pri mnogih ljudeh, tudi pri tistih, ki nimajo popolne celiakije. Lektini se vežejo na inzulinske receptorje in črevesno sluznico, kar povzroča GI stisko. Fitati se lahko vežejo na minerale in upočasnijo njihovo absorpcijo.
Če želite videti, za kaj gre, si oglejte naslednji seznam količin vitaminov in mineralov v pšenici in zrnih:
-
Vitamin A: Ni v zrnju. Samo rumena koruza vsebuje beta karoten, ki ga telo pretvori v vitamin A. Pomanjkanje vitamina A je v državah v razvoju velik problem zaradi velike porabe pšenice; tam je ta pomanjkljivost glavni odločilni dejavnik za otroške bolezni in umrljivost. Pomanjkanje vitamina A poslabša simptome nalezljive bolezni.
-
Vitamin B: Vitamin B12 najdemo samo v živalskih proizvodih. Na splošno žita vsebujejo preostale vitamine B, vendar njihova biološka uporabnost ni zelo visoka.
Na primer, medtem ko lahko vaše telo izkoristi 100 odstotkov B6, ki je na voljo v mesu, lahko dostopa le do 20 do 25 odstotkov količine v pšenici. Pomanjkanje vitamina B12 ovira proizvodnjo rdečih krvnih celic, živcev in DNK. Pomanjkanje drugih vitaminov B, kot so tiamin, riboflavin in niacin, vodi do vseh vrst težav, vključno z reproduktivnimi težavami in nezmožnostjo sintetiziranja inzulina.
-
Vitamin C: ni. Vitamin C je pomemben za vaše kosti, kožo in vezivno tkivo, zlasti na področju celjenja ran.
-
Vitamin D: Ni naravno. Številna žita so obogatena z vitaminom D. Pomanjkanje tega vitamina prispeva k rahitisu in slabemu zdravju kosti ter je lahko dejavnik pri razvoju sladkorne bolezni, multiple skleroze in hipertenzije.
-
Vitamin E: V pšenici ni govora, v drugih žitih pa je minimalna količina. Pomanjkanje vitamina E prispeva k nevrološkim težavam, boleznim prebavil in reproduktivnim težavam.
-
Kalcij: zelo malo. Te nizke količine v kombinaciji z visoko vsebnostjo fosforja in magnezija v pšenici vodijo do povečane izgube kalcija in s tem izgube kosti.
-
Železo: zelo malo, kar je velika težava, saj je pomanjkanje železa najpogostejša prehranska težava na svetu, ki prizadene približno 30 odstotkov prebivalstva. Premalo tega vitamina vodi do manj rdečih krvnih celic in manj kisika po telesu.
-
Cink, baker in magnezij: zelo malo od vseh treh, kar ima za posledico zmanjšano imunsko funkcijo in v primeru magnezija povečano tveganje za srčne bolezni in sladkorno bolezen ter mišično oslabelost in osebnostne spremembe.