Kaj je monoklonsko protitelo? Njihovi pozitivni učinki

Besedno zvezo monoklonska protitelesa je verjetno marsikdo tudi nekje slišal, a da bi razumeli, kaj so monoklonska protitelesa, verjetno marsikdo ne ve. Narava monoklonskih protiteles je človeško izdelana beljakovina in ima veliko uporab pri zdravljenju covida-19 in raka.

Trenutno zdravljenje raka uporablja monoklonska protitelesa kot izjemno učinkovito metodo. Ker monoklonska protitelesa pomagajo aktivirati imunski sistem telesa, da napade in uniči rakave celice. Poleg tega obstajajo tudi nekatere omejitve nekaterih zdravil z monoklonskimi protitelesi , ki lahko povzročijo neželene stranske učinke pri bolnikih.

Pregled monoklonskih protiteles

Imunski sistem telesa bo proizvedel veliko število protiteles za napad na tuje snovi. Ta protitelesa potujejo po telesu, dokler jih ne najdejo in pritrdijo na antigen. Ko se vežejo na antigen, aktivirajo druge dele imunskega sistema, da uničijo celice, ki vsebujejo antigen. Zato so znanstveniki delali na ustvarjanju protiteles in ciljanju na določen antigen, ki ga je treba uničiti, kot je antigen, ki ga najdemo v rakavih celicah. V laboratoriju se naredi več kopij protiteles, ki se imenujejo monoklonska (mAbs ali Moabs).

Kaj je monoklonsko protitelo? Njihovi pozitivni učinki

Monoklonska protitelesa so preučevali za uporabo pri zdravljenju številnih bolezni, zlasti raka. Preden ustvarijo monoklonsko protitelo, morajo znanstveniki določiti vrsto antigena za napad. Vendar pa je iskanje pravega antigena v rakavih celicah težko. Uporaba monoklonskih protiteles se je izkazala za bolj učinkovito pri zdravljenju nekaterih vrst raka.

Ta metoda se imenuje ciljanje z uporabo nekaterih monoklonskih protiteles, ki se uporabljajo za zdravljenje raka. Cilj je, da bodo monoklonska protitelesa specifično ciljala na rakavo celico in jo napadla. Druga monoklonska protitelesa delujejo kot imunoterapija. To bo pripomoglo k boljšemu odzivu imunskega sistema, kar bo pomagalo telesu najti in učinkoviteje napadati rakave celice.

Monoklonska protitelesa so beljakovine, izdelane na različne načine, kot so monoklonska mišja protitelesa:

To protitelo je narejeno iz mišjega proteina. Imena zdravljenj z monoklonskimi mišjimi protitelesi, pripona omab. Himerno monoklonsko protitelo je sestavljeno iz beljakovin, ki so deloma kombinacija miši in ljudi.

Imena zdravljenj s himernimi monoklonskimi protitelesi imajo pripono ximab. Človeška monoklonska protitelesa so narejena iz človeških beljakovin in mišjih delcev. Zdravila s človeškimi monoklonskimi protitelesi imajo pripono zumab. Kar zadeva povsem človeško monoklonsko protitelo, je narejeno iz človeške beljakovine. Imena teh zdravil z monoklonskimi protitelesi imajo pripono umab.

Učinek monoklonskih protiteles

Pozitivni učinek monoklonskih protiteles je terapija, ki se pogosto uporablja za zdravljenje osteoartritisa, onkologije, hematologije in v zadnjem času tudi Covid-19. To je metoda z malo stranskimi učinki in zelo učinkovita. Lahko blokira specifično oskrbo rakavih celic s krvjo, prepreči rast tumorja zaradi prekinitve oskrbe tumorja s krvjo. Imunski sistem uniči rakave celice tako, da rakavim celicam dovaja zdravila ali radioterapijo.

Monoklonska protitelesa preprečujejo razmnoževanje rakavih celic. Specifično se veže na antigene rakavih celic, da sproži imunski odziv proti ciljni rakavi celici. Tako bo preprečil razmnoževanje rakavih celic. Monoklonska protitelesa, proizvedena in vitro, specifično ciljajo na določen antigen. Delujejo kot nadomestna protitelesa, ki pomagajo obnoviti ali oponašati napad imunskega sistema na tujke, kot so rakave celice in celo nalezljivi virusi.

Nekatera zdravila z monoklonskimi protitelesi, ki se uporabljajo pri zdravljenju raka

Obstaja več zdravil z monoklonskimi protitelesi, ki se običajno uporabljajo za zdravljenje določenih oblik raka.

Gola mAbs (gola mAbs)

Kar zadeva gola monoklonska protitelesa, ki so neradioaktivna ali brez zdravil, bodo delovala sama. Ta metoda se najpogosteje uporablja pri zdravljenju raka. Večina golih monoklonskih protiteles se bo vezala na antigene na rakavih celicah. Vendar pa se nekatera mAbs vežejo na antigene na nekanceroznih celicah, celo na prosto lebdečih beljakovinah.

Monoklonska protitelesa pri zdravljenju covida-19

Bare mAbs delujejo na različne načine, saj nekatera gola mAbs okrepijo imunski odziv telesa za boj proti rakavim celicam. Deluje tako, da se nanje veže kot marker, ki pomaga imunskemu sistemu uničiti rakave celice. Drugi goli MAbs delujejo ter vežejo in blokirajo antigene na rakavih celicah ali drugih bližnjih celicah. 

Konjugirana mAbs (konjugirana mAbs)

Ko monoklonsko protitelo kombiniramo s kemoterapevtskim zdravilom ali radioaktivno spojino, je cilj dostaviti te snovi neposredno do rakavih celic. Monoklonska protitelesa krožijo po telesu, ko najdejo in se vežejo na ciljni antigen ter dostavijo strupeno snov tja, kjer je najbolj potrebna. To je način za zmanjšanje slabih učinkov zdravljenja raka na zdrave celice v telesu.

Radioaktivno označena protitelesa so protitelesa, ki so vezana na majhne radioaktivne delce. Ibritumomab tiuksetan (Zevalin), ki je protitelo proti antigenu CD20, se na primer nahaja na limfocitih B. Ta protitelesa torej prenašajo radioaktivne delce do rakavih celic.

Učinkovita metoda uporabe monoklonskih protiteles za zdravljenje raka

mAbs, ki so vezana na močna zdravila za kemoterapijo, kot je Brentuximab vedotin (Adcetris), protitelo, ki cilja na antigen CD30, antigen, ki ga najdemo v limfocitih, je vezano na zdravilo za kemoterapijo. Ali pa je TDM-1 protitelo, ki cilja na protein HER2 in se veže na kemoterapevtsko zdravilo DM1.

Dvojno specifično monoklonsko protitelo

Monoklonska protitelesa z dvojno specifičnostjo naj bi bila sestavljena iz delov 2 različnih mAbs. Tako se lahko vežejo na dva različna proteina hkrati. Tako kot blinatumomab (Blincyto) se to monoklonsko protitelo za zdravljenje določenih vrst levkemije, ki jo delno povzroča blinatumomab, veže na protein CD19, ki se običajno nahaja na določenih celicah levkemije in limfoma . Preostanek pa se veže na protein CD3, ki ga najdemo v celicah T. Ko se uporablja za vezavo obeh proteinov, zdravilo Blinatumomab dostavi imunske celice do rakavih celic. To bo pomagalo imunskemu sistemu telesa uničiti celice, ki povzročajo raka.

Kakšne stranske učinke lahko povzročijo monoklonska protitelesa?

Tudi sama proteinska protitelesa, ko pridejo v telo, lahko povzročijo alergijsko reakcijo. Tako se zdravila z monoklonskimi protitelesi bolnikom z rakom dajejo intravensko z injekcijo. To se pogosto zgodi, ko bolnik prvič prejme zdravilo z monoklonskimi protitelesi. Poleg alergijskih reakcij obstajajo nekateri stranski učinki, kot so zvišana telesna temperatura, utrujenost, mrzlica, glavobol, bruhanje, slabost, izpuščaj, nizek krvni tlak .

Manj verjetno je, da bodo ta gola monoklonska protitelesa (gola mAbs) povzročila resne stranske učinke kot nekatera zdravila za kemoterapijo. Nekatera mAbs imajo lahko stranske učinke, povezane z antigeni, na katere ciljajo. Monoklonsko protitelo Bevacizumab (Avastin) cilja na VEGF, beljakovino, ki vpliva na krv tumorjev, zato lahko pri uporabi Bevacizumaba pride do stranskih učinkov, kot so akutni krvni tlak, poškodbe ledvic, krvavitve, počasno celjenje ran.

Monoklonsko protitelo Cetuximab (Erbitux) cilja na EGFR, ki ga najdemo v normalni koži in rakavih celicah. Cetuksimab lahko pri nekaterih bolnikih z rakom povzroči resen izpuščaj.

Tako so bile razjasnjene informacije o tem, kaj so monoklonska protitelesa. Zdravila z monoklonskimi protitelesi se lahko uporabljajo za zdravljenje raka in številnih drugih bolezni. Raziskovalci morajo identificirati pravi antigen za napad, da bi ustvarili monoklonsko protitelo. Vendar iskanje pravega antigena ni preprosto, vendar je to zdravilo, ki se je izkazalo za učinkovito proti številnim vrstam raka. Upajmo, da vam bodo te informacije pomagale bolje razumeti monoklonska protitelesa.