Eksistencialna kriza je stanje, ki se lahko pojavi, ko ljudje doživijo velike življenjske dogodke ali izgube. Za razliko od vsakodnevne tesnobe in stresa je ta eksistencialna kriza ogromna in včasih vodi celo do samomorilnih misli, če ne vemo, kako se z njimi soočiti.
Eksistencialne krize niso enake vsakodnevnim občutkom tesnobe in stresa, čeprav jih telo zaznava podobno. Eksistencialna kriza se lahko zgodi vsakomur, v kateri koli starosti, in močno vpliva na duševno in fizično zdravje bolnika.
Kaj je torej eksistencialna kriza? Kateri so tipični simptomi, ki vam povedo, da ste v krizi? In kdaj je potrebno posredovanje zdravnika, psihologa.
Kaj je eksistencialna kriza?
Eksistencialna kriza nastopi, ko se človek globoko sprašuje o namenu, smislu življenja. Včasih se bodo spraševali o svojem obstoju in mestu na tem svetu. Ni čudno, da smo radovedni in zaskrbljeni glede smisla življenja, vendar je eksistencialna kriza v tem, da sami ne bodo mogli najti zadovoljivega odgovora. To bo povzročilo, da si bodo nasprotovali, postali bodo razočarani, počutili se bodo utrujeni , izgubili bodo vero v življenje. Eksistencialne krize se lahko zgodijo vsakomur in v kateri koli starosti.
Eksistencialne krize pogosto izhajajo iz več vzrokov:
- Srečanje z velikimi, nenadnimi dogodki v življenju.
- Sprememba v vsakdanjem življenju: zamenjava službe, menjava kraja, prekinitev razmerja ...
- Občutek krivde za nekaj, nezadovoljstvo v družbi.
- Nezadovoljstvo s svojo trenutno orientacijo, predolgo zatiranje čustev…

Eksistencialna kriza povzroči, da so ljudje v konfliktu sami s sabo, razočarani
Pogosti simptomi eksistencialne krize
Nenehno zaskrbljujoče
Ljudje z eksistencialno krizo bodo med krizo vedno imeli občutke tesnobe, žalosti in skrbi glede svojih načrtov in mesta v življenju. Vedno se ukvarjate z vprašanji, na katera je težko odgovoriti, pogosto razmišljate in se sprašujete.
Depresija
Med eksistencialno krizo lahko zapadete v depresijo, simptomi vključujejo izgubo zanimanja, utrujenost, glavobole , občutke brezupnosti in vztrajno žalost. V nekaterih primerih boste zaradi depresije obžalovali stvari iz preteklosti in včasih celo povzročili samomorilne misli.
Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM)
Včasih vas skrbi v življenju in delu obremenjujejo, zaradi česar vedno znova postavljate ista vprašanja, zaradi česar ne morete nadzorovati svojega vedenja. To se imenuje obsesivno-kompulzivna motnja.
Načini premagovanja eksistencialne krize
Ko imate eksistencialno krizo, je tukaj nekaj načinov, kako jo premagati.
Spremenite svoj pogled in miselnost
Ko se soočiš s krizo, moraš vedeti, s katerega zornega kota gledaš nanjo. Namesto da na eksistencialno krizo gledate kot na nekaj slabega, nanjo glejte kot na priložnost, da spremenite sebe in si pomagate živeti srečnejše življenje.
Pišite dnevnik hvaležnosti
Ohranjajmo srečne in vesele trenutke za krepitev vere v življenje. Zapišite pomembne stvari, da se vam zdi to življenje bolj koristno in smiselno.
Povežite se z ljudmi
Eksistencialna kriza se lahko pojavi, ko se počutite brez stika z drugimi. Ponovna vzpostavitev odnosov vam bo pomagala živeti stabilnejše, srečnejše in bolj optimistično življenje. Zato ostanite redno v stiku, pokličite, da se pogovorite s prijatelji, družino ali poiščite skupnosti za pogovor z ljudmi, ki se znajdejo v podobnih situacijah. Če to negativno čustvo traja dlje časa in povzroča depresijo ali samomorilne misli, se obrnite na psihologa za zdravljenje.
Vadba pozornosti
Vzemite si čas za stvari, ki vas delajo udobne in prijetne. Uživajte v užitku z vsemi čutili, da si povrnete veselje do življenja.
Ne osredotočajte se na preteklost
Nekateri se ob pogledu na preteklost počutijo depresivno, a preteklost je nenadomestljiva, zato ne obžalujte, kar se je zgodilo, temveč se osredotočite na prihodnost, ki je pred nami.
Poiščite odgovore na lažja vprašanja
Ste v eksistencialni krizi in poskušate najti odgovore na vprašanja, ki so pretežka ali preveč zapletena, zaradi česar ste zaskrbljeni in obupani. Zato poskusite to veliko vprašanje razdeliti na manjša, da boste našli odgovor nanje.

Povežite se z ljudmi več
Kdaj morate k zdravniku?'
Ko imate eksistencialno krizo, jo lahko prebrodite sami, brez zdravnikove pomoči. Če pa stanje traja predolgo in se poslabša, morate obiskati psihologa ali terapevta, ki vam bo pomagal obvladati krizo s terapijami, kot so pogovor, terapija in terapija kognitivnega vedenjskega zakona.
Takoj poiščite pomoč, ko ste nezadovoljni s svojim življenjem in imate samomorilne misli. Toda tudi če ni tako hudo, se lahko vseeno obrnete na strokovnjake, ki vam bodo pomagali pri soočanju z anksioznostjo in depresijo.

Dolgotrajna eksistencialna kriza vas bo povzročila depresijo
Kot tak se lahko vsak sooči s tveganjem eksistencialne krize. Vendar pa lahko vsak s primernim razmišljanjem in ukrepi premaga. Če doživljate kakršna koli negativna čustva, izgubo zaupanja v življenje, ne oklevajte in se obrnite na svojega zdravnika ali psihologa za zdravljenje.