Sčasoma pri starejših ljudeh seveda pride do upada delovanja imunskega sistema, zato je to dejavnik tveganja, zaradi katerega so starejši bolj dovzetni za številne bolezni in bolj dovzetni za alergije na zdravila ali hrano kot starejši pri mladih.
Starejši so ljudje, stari 65 let in več. Po statističnih podatkih je razširjenost alergijskih bolezni pri starejših ocenjena na 5 do 10 %. Nekateri dejavniki, ki povečajo tveganje za alergije, vključujejo starost ali težave s spominom. Zato je alergija na zdravila pogostejša pri starejših kot pri mladih.
Kaj je alergija na zdravila pri starejših?
Alergija na zdravila pri starejših je alergija na zdravila, ki se pojavi pri ljudeh, starih 65 let in več. Alergija na zdravila je nenormalen odziv imunskega sistema telesa na zdravilo. Vsako zdravilo lahko povzroči alergijo na zdravila, pri čemer so najpogostejši znaki in simptomi alergije na zdravila koprivnica, izpuščaj, vročina ali morda smrt.
Pri starejših je stopnja alergije na zdravila večja in tudi okrevanje je počasnejše kot pri mladih, največji dejavnik tveganja je oslabitev imunskega sistema.
Tveganje in razširjenost alergije na zdravila pri starejših
Tveganje za alergijo na zdravila pri starejših je večje kot običajno zaradi naslednjih tveganj:
Uporaba velikega števila zdravil
Ob upadu imunosti so starejši bolj dovzetni za številne bolezni, zato se več uporabljajo tudi zdravila za zdravljenje. Statistični podatki kažejo, da se pogostost medsebojnega delovanja med zdravili giblje od 3-5 % pri jemanju 2 ali več zdravil in do 20 % pri jemanju 10 do 20 zdravil. Tveganje medsebojnega delovanja zdravil se povečuje s številom sočasno uporabljenih zdravil.
Redno je treba jemati več zdravil
Težave s spominom, možgani, stres
S starostjo povezane spremembe se pojavljajo v vseh delih telesa, tudi v možganih. Tvorba prostih radikalov in vnetja se povečata s spremembami nevrotransmiterjev, ki vplivajo na komunikacijo med nevroni. Nevrodegenerativne bolezni, kognitivni upad, depresija in slaba adherenca so med glavnimi nevrološkimi ugotovitvami pri starejših.
Stres sprošča hormone in druge molekule, vključno s histaminom, ki povzročajo simptome alergije. Čeprav stres dejansko ni vzrok za alergije, lahko s povečanim sproščanjem histamina poslabša alergijsko reakcijo.
Zato se stres in alergija medsebojno krepita. Staranje velja za rezultat vseživljenjskega kopičenja učinkov stresorjev, kot so fizični (UV), presnovni (ROS) in imunološki (antigeni), s katerimi se telo ne more upreti, kar posledično vodi v poškodbe tkiva in kronične lahko pride do vnetja. alergija.
Ko se ljudje starajo, se sposobnost pomnjenja starejših ljudi zmanjša in verjetnost zmedenosti se poveča. Zato so pri jemanju več zdravil hkrati pomembni tudi uporaba zdravil, odmerjanje, dajanje, neželeni učinki, preveliko odmerjanje, neustrezno zdravljenje, neustrezno spremljanje, neskladnost in interakcije z zdravili.
Sprememba dihalnih poti
Pri starejših opazimo nekatere anatomske in fiziološke spremembe tako zgornjih kot spodnjih dihalnih poti. Nosna sluznica je bolj nagnjena k suhosti, kar lahko poslabša nosno kongestijo, srbenje in kihanje, ki so značilni simptomi alergijskega rinitisa.
Spremembe teksture kože
Za staranje kože je značilna dehidracija in posledična atrofija kože in povrhnjice ter strukturne in funkcionalne celovitosti, s spremenjeno funkcijo kožne bariere in zmanjšanim imunskim odzivom, predvsem zaradi komponent izčrpanosti zunajceličnega matriksa in nagnjenosti k presnovnim motnjam in oksidativnemu stresu. To je ovira za okrevanje pri starejših, kar vodi do lahkega prodiranja alergenov v tkiva.
Drugi dejavniki
Od zgoraj navedenih tveganj je večja verjetnost, da imajo starejši ljudje težave pri uporabi zdravil, za katere so dovzetni tudi alergije na zdravila, tudi zaradi uporabe številnih zdravil in imunosupresije, ki otežuje prepoznavanje zdravil. težko.
Vzroki alergije na zdravila pri starejših
Proces staranja imunskega sistema je naraven proces staranja, skozi katerega mora iti vsak. To staranje je staranje celic, organov in imunskega sistema v telesu, kar vodi v zmanjšanje sposobnosti upora proti tujim dejavnikom, ki vstopajo v telo. Običajno ima telo blago okužbo, ki lahko zaradi imunskega sistema izgine sama od sebe brez zdravil. S staranjem tega sistema se zmanjša tudi sposobnost telesa za upiranje škodljivim dejavnikom, zato so starejši bolj dovzetni za številne bolezni, počasnejša kot sicer pa je tudi sposobnost okrevanja.
Klinične študije so pokazale, da znižanje serumskega imunoglobulina E (IgE) poveča senzibilizacijo na alergene pri starejših, to je večje tveganje za alergijo. Postopno upadanje večine funkcij imunskega sistema spremlja staranje. Pri starejših odraslih je že dolgo ugotovljeno, da so skupne ravni IgE nižje kot pri mlajših odraslih. Vendar pa je pri starejših odraslih z relativno višjimi ravnmi IgE alergijska bolezen pogostejša.
Nekatere sestavine, kot sta cink in vitamin D, igrajo sorodno vlogo pri ohranjanju imunskega odziva.
- Bistveni element v sledovih cink (Zn) ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema za podaljševanje življenja in krepitev zdravja. S staranjem se cink v celicah spremeni, kar povzroči nizko vsebnost cinka in s tem oslabi imunski sistem.
- Serumske koncentracije vitamina D so na splošno nižje pri starejših kot pri mlajših. Kalcitriol, aktivna oblika vitamina D, vpliva na prirojeno imunost. S staranjem zmanjšana raven vitamina D prispeva tudi k imunski pomanjkljivosti.
Simptomi alergije na zdravila pri starejših
Začetek dermatitisa
Kožne spremembe pri starejših (atrofija, suhost ipd.) sprožijo alergijski kontaktni dermatitis in atopijski dermatitis. Z epidemiološkega vidika je nastanek urtikarije povezan z alergijskimi boleznimi, zlasti z zdravili.
Neželeni učinki zdravila so diagnostične težave pri bolnikih, ki jemljejo več zdravil. Nekatera zdravila, kot so zaviralci β, zaviralci ACE in nesteroidna protivnetna zdravila (zlasti acetilsalicilna kislina), so dejavniki tveganja za anafilaksijo.
Anafilaksija
Anafilaksija je resna in potencialno smrtna preobčutljivostna reakcija, ki lahko prizadene bolnike katere koli starosti. Starejši se od drugih starostnih skupin razlikujejo po dejavnikih tveganja, saj se lahko pojavijo pomembne sočasne bolezni, kot so srčno-žilne ali možgansko-žilne bolezni, hipertenzija in aritmije. Zato je treba starejše bolnike obravnavati kot posebej dovzetne za anafilaksijo.
V epidemiološki študiji v Združenih državah je bila starost najbolj povezana s smrtjo zaradi anafilaksije, z najvišjo stopnjo umrljivosti med ljudmi, starimi od 75 do 84 let.
Preobčutljivost kože
Pogosti simptomi alergije na zdravila so preobčutljivost kože, npr. izpuščaj, izpuščaj, srbenje, urtikarija.
Od vseh neželenih učinkov zdravil so imunsko posredovane (alergijske) reakcije v manjšini, če pa se kožne reakcije na zdravila pojavljajo pogosteje, gre za alergijske reakcije, ki jih povzročajo zdravila. Pri alergijskih kožnih reakcijah na zdravila je mogoče opaziti različne lezije, prepoznavanje različnih tipov kože pa je bistvenega pomena za diagnozo in obvladovanje teh alergijskih stanj.
Opisani so bili različni klinični profili neželenih učinkov zdravila na koži pri starejših, od kontaktnega dermatitisa (predvsem zaradi lokalnih povzročiteljev) do urtikarije, lihenoidnega izpuščaja in urtikarije, morbiliformne oblike, kožnega vaskulitisa in z zdravili povzročenih avtoimunskih reakcij, vključno z eritematoznim lupusom, buloznim pemfigoidom in pemfigusom, povezujejo z uporabo sistemskih zdravil.
Uporaba lokalnih zdravil je bolj verjetno, da bo povzročila alergijske reakcije kot peroralna uporaba. Poleg tega lahko kožne reakcije povzročijo tudi zdravila za injiciranje in inhaliranje. Pri opazovanju morbiliformnih, lihenoidnih ali urtikaričnih lezij z ali brez ekcema na koži starejših odraslih s srbečim izpuščajem je diagnoza najverjetneje neželeni učinek na sistemsko zdravilo.
Alergijski izpuščaj pri starejših
Nekateri drugi simptomi
- Alergijski angioedem (Quinckejev edem).
- Agranulocitoza.
- Serumska bolezen.
- Alergijski kontaktni dermatitis.
- Rdečica celega telesa.
- Roza gumb za ploščo.
- Kromosomski fiksni eritem.
- Akutni pustularni izpuščaj.
- Generalizirana alergijska reakcija na zdravila z eozinofilijo (DRESS ali DiHS).
- Različni eritemi.
- Stevens-Johnsonov sindrom.
- Lyellov sindrom - sindrom toksične epidermalne nekrolize.
Slika tarče v obliki tarče
Kako obvladati alergijo na zdravila pri starejših?
Intervencije pri alergijah na zdravila lahko na splošno razdelimo v dve kategoriji:
- Zdravite obstoječe simptome alergije.
- Metoda lajšanja alergij.
Zdravite trenutne simptome
- Prenehajte z uporabo zdravila, za katerega sumite, da povzroča alergijsko reakcijo.
- Za lajšanje simptomov srbenja in alergij uporabite antihistaminike .
- Za zdravljenje vnetja, povezanega s hujšimi reakcijami, se lahko uporabljajo peroralni ali injekcijski kortikosteroidi.
- Zdravite anafilaksijo, če je prisotna.
Metoda lajšanja alergij
V primeru prepoznave alergena se pacientu izda alergološki karton. Ta kartica bo vsebovala informacije o alergenu ali alergenu, kar bo zdravstvenim delavcem pomagalo poznati bolnikovo zgodovino alergij in se izogibati ponovni uporabi tega zdravila.
V primeru, da je potrebna ponovna uporaba zdravila, ki povzroča alergijo, ker ni alternativnega zdravila in je alergija na zdravilo blaga in obvladljiva, bo zdravnik uporabil alergološko metodo, torej bo zdravilo ponovno uporabljeno. alergijsko reakcijo v majhnih količinah in počasi povečujte odmerek, da vidite bolnikov odziv. Če se bolnik dobro odzove, bo zdravilo, ki je povzročilo alergijo, ponovno uvedeno, če je alergijska reakcija hujša, bo zdravnik razmislil o prekinitvi tega zdravila in izbral drugo ustreznejšo možnost zdravljenja.
Obvladovanje in zdravljenje alergije na zdravila je odvisno od resnosti alergije.
Pri jemanju zdravila je potrebna previdnost, saj je tveganje za alergije na zdravila večje pri starejših kot pri mladih
Alergije na zdravila so pogostejše pri starejših kot pri mladih. Poleg tega so tudi alergijske reakcije hujše in težko ozdravljive. Zato morate ob kakršnih koli znakih alergije na zdravila, tudi blagih, kot je koprivnica ali srbenje, takoj prenehati jemati zdravilo in se za pomoč obrniti na najbližji zdravstveni center.